O projektu

Raziskovalni projekt

(RE)KONCEPTUALIZACIJA PRAVNE PARADIGME
GLEDE PODNEBNIH SPREMEMB

Razvoj nove pravne normalnosti za doseganje trajnostnih praks SLO

Od sprejetja Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah leta 1992 so države neuspešno poskušale oblikovati pravni podnebni režim, ki bi upošteval nujnost ukrepanja v okoliščinah nepovratnih podnebnih sprememb in države spodbudil k sprejetju strogih ciljev za blažitev podnebnih sprememb in prilagoditvenih ukrepov. Evropska unija (EU) je, kot vodilna na svetu pri sprejemanju predpisov za obravnavanje podnebnih sprememb, leta 2021 sprejela evropski podnebni zakon in zavezujoče cilje za zmanjšanje emisij.

Vendar so bili tudi sprejetje teh ciljev in druge zakonodaje EU, čeprav navidezno kažejo na pozitiven odziv na podnebno krizo, deležni kritik, da so prešibki in neučinkovit odziv na potrebne ukrepe. Organizacija Climate Action Tracker je v svojem zadnjem poročilu opozorila, da se okno za omejitev rasti globalne neto temperature na 1,5 stopinje Celzija hitro zapira, saj bi popolna uresničitev nacionalnih zavez iz Pariškega sporazuma do leta 2030 že vodila k povečanju za približno 2,4 do 2,8 stopinje Celzija.

Zato je diskurz o preoblikovanju nujnosti ukrepanja odziv na neuspeh sedanjega pravnega, političnega in gospodarskega reda pri zagotavljanju učinkovitega ukrepanja za obravnavanje podnebnih sprememb. Pojem podnebne nujnosti, ki ga je sprejela tudi EU, se je uveljavil kot "klic na pomoč". Izraz izredne razmere nima splošne pravne opredelitve in se uporablja za različne okoliščine, ki pomenijo odstopanje od normalnega stanja, bodisi da gre za naravne nesreče, gospodarske krize in podobno.

Ta raziskovalni projekt k problematiki pristopa na način, ki je inovativen vsaj v dveh pogledih.

1. Prvi inovativni element je ponovni razmislek o diskurzu glede izrednih razmer in potrebi po (re)konceptualizaciji pravnega pristopa pri obravnavi podnebnih sprememb, pri čemer je treba upoštevati nepovratnost in nujnost podnebnih sprememb. Preoblikovani pristop je usmerjen v novo razumevanje potreb po reševanju podnebnih sprememb kot "nove normalnosti" v veljavnem pravnem redu.

2. Drugi inovativni element je identifikacija vrzeli v obstoječem pravnem sistemu(-ih) in na tej podlagi izdelava predloga inovativnih pravnih sprememb z namenom razvoja pravne ureditve, ki zagotavlja trajnostne prakse.

Metodološko je projekt razdeljen na tri raziskovalne tokove, ki ustrezajo raziskovalnim vprašanjem in bo potekal v petih delovnih svežnjih (DS).

(1) V prvem delovnem svežnju (DS1) bo projekt skušal ugotoviti kateri vidiki so pomembni za spremembo pravne paradigme, ki podnebnih sprememb ne obravnava več kot "izredno stanje", saj se zdi, da doslejšnje naslavljanje podnebnih sprememb vodi v ohranjanje obstoječega netrajnostnega poslovanja. V tem DS bo analiziral pravni pojem "izrednega stanja" v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih pravnih ureditvah. To bo služilo kot izhodišče za razkritje pomanjkljivosti uporabe pojma "izrednega stanja" pri obravnavanju nepovratnih podnebnih sprememb. Z razkritjem pomanjkljivosti bo DS 1 opredelil pravne vidike, ki jih je treba vključiti v nov pristop k (re)konceptualizaciji pravne paradigme glede podnebnih sprememb, da bi se uveljavile trajnostne prakse. Sprememba pravne paradigme zahteva tudi zadostno politično zavezanost, ki pa je odvisna od splošnega družbenega dojemanja resnosti problema. Preučil bo izvor in trenutne oblike socialnopsiholoških mehanizmov, vključenih v ohranjanje statusa quo pri soočanju s “podnebno krizo”.

(2) V drugem delovnem svežnju (DS2) bo ugotavljal vrzeli v trenutno obstoječih pravnih okvirih na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni, ki obravnavajo podnebne spremembe in negativno vplivajo na doseganje trajnostnih praks. Na podlagi pravnih vidikov, za katere je v DS1 ugotovil, da so potrebni za (re)konceptualiziran pristop, bo DS2 analiziral obstoječi pravni okvir, povezan s podnebnimi spremembami, da bi ugotovil kje so pomanjkljivosti za doseganje celovitega in ustreznega odzivanja na okoliščine nepovratnih podnebnih sprememb in za uresničevanje trajnostnih praks. Pri tem ne bo potrebno le pravno znanje s področja okoljskega prava, prava človekovih pravic in prava o odgovornosti držav, temveč tudi prispevki strokovnjaka za civilno pravo, ki bo preučil pravno urejanje poslovanj podjetij in vprašanj odgovornosti v okviru domačega prava. DS2 bo razkril morebitne pravne vrzeli in pravne neustreznosti v pravnem okviru ob upoštevanju (re)konceptualiziranega pristopa. Opraviti bomo morali tudi kritično oceno idej - ki se nahajajo na meji med pravom, politiko in filozofijo -, ki so bile uvedene, da bi uredile v bistvu brezpogojno (in potencialno škodljivo) naravo odziva na izredne razmere (kot so tranzicijska pravičnost, družbena pravičnost in planetarna pravičnost).

(3) Tretji delovni sveženj (DS3) je namenjen raziskovanju kako lahko pravni sistem Republike Slovenije prilagodimo novim izzivom in spreminjajočim se okoliščinam, da bi spodbudili trajnostne prakse. DS3 bo v skladu z naravo problema, katerega posledice so razpršene in segajo na vsa družbena in gospodarska področja, iskal možnosti analognega "razpršenega posega" v pravni sistem. Pri tem bomo izhajali iz hipoteze, da je zaradi nujnosti naslavljanja podnebnih sprememb treba odpreti možnost sprememb tudi na področjih, ki na prvi pogled niso neposredno povezana z reševanjem krize (izobraževanje, raziskave, urejanje delovnih procesov, obramba, trgovina, mehanizmi demokratične udeležbe itd.) Dobro utemeljena in argumentirana širitev družbenega področja, vključenega v reševanje podnebnih sprememb, lahko omogoči sintezo glede intenzivnosti izrednega stanja in trajnosti splošno veljavnega pravnega reda; s kombinacijo hkratnih sprememb na čim več področjih je mogoče sčasoma doseči multiplikativne učinke. Pri tem se bomo posebej osredotočili na pravni red Republike Slovenije. Ugotovili bomo, katere zakone in pravne norme je treba spremeniti ali sprejeti, da bi v skladu s (re)konceptualiziranim pristopom oblikovali pravni okvir, ki bo učinkovito obravnaval podnebne spremembe. Upoštevali bomo tudi zakonodajo EU in mednarodno pravo, namenjeno obravnavi podnebnih sprememb, da bi opredelili in predlagali pravni model za Republiko Slovenijo v skladu z obveznostmi Slovenije po pravu EU in mednarodnem pravu, zlasti pravu človekovih pravic.

(4) Četrti delovni sveženj (DS4) je namenjen pripravi novega modelnega pristopa k obravnavi podnebnih sprememb z ustreznim razvojem pravnega sistema. Temeljil bo na rezultatih prejšnjih treh DS in bo ugotavljal kakšni ukrepi so potrebni, da bi sledili (re)konceptualiziranemu pristopu, ki se učinkovito odziva na podnebne spremembe. Cilj je zagotoviti ne le nabor pravnih pravil, ki jih morajo države upoštevati, temveč tudi predlagati oblikovanje učinkovitih mehanizmov, ki bodo državam v podporo pri njihovem ukrepanju, ob upoštevanju sodobnih pojavov, kot so množični migracijski tokovi, vprašanja odgovornosti držav in posameznikov ter sankcioniranja protipravnih ravnanj.

(5) Peti delovni sveženj (DS5) je namenjen upravljanju, razširjanju rezultatov ter notranjemu in zunanjemu komuniciranju. Upravljanje projekta bo vključevalo usklajevanje raziskovalnega dela in redno izmenjavo ugotovitev med člani raziskovalne skupine.

O PROJEKTU